Jagnje Božje, podari nam mir (2)

Beseda staršem.

Sta naglica in pričakovanja, ki jih pred nas postavljajo vsakdanji izzivi zameglila pravo in resnično podobo življenja?  Morda v veliki vnemi in skrbi za dom in družino pozabljamo, da je resnični smisel življenja  v sprejemanju, doživljanju, spoznavanju in hvaležnosti. Del tega veselja, sodelovanja in zadovoljstva ob opravljenem delu, smo prav gotovo začutili tudi danes ob pletenju vencev za nedeljsko slovesnost.

Naši otroci so naše ogledalo. Pristni, iskreni, polni navdušenja in hrepenenja, nam skušajo pokazati, da se vse, kar govorimo in delamo, počasi a vztrajno staplja z njihovim svetom. Zato je še kako pomembno, kaj govorimo in še bolj to, kar delamo. V teh dneh bodo naši domovi v znamenju priprav na slovesnost prvega svetega obhajila. Še zadnja usklajevanja in dogovori, vabila in organizacija praznovanja. Otrokom se ob vsem tem svetijo oči in drhtijo duše. Nas pa mimogrede ujamejo skrbi, bojazen, da ne bomo česa spregledali, kaj pozabili. Če se za hip ustavimo in se spomnimo na svoje prvo sveto obhajilo, bodo tudi nam zažarele oči in vzdrhtele duše. Ker je ta praznik več od lepega slavja in pozornosti, ki so jo ta dan deležni prvoobhajanci in prvoobhajanke. Je veliko več kot sproščeno druženje, ki sledi po sveti maši. Je zakrament. Je globoko sveto srečanje in dotik Božje bližine. Tudi mi ga moramo doživeti. Dotik Božje bližine. Srečanje z Jezusom. Zakrament.

Pokosili bomo trato pred hišo in poskrbeli za lepoto našega doma. Napekli bomo sladkih dobrot in svečano pogrnili mize. Tudi v duši naj bo tako. Sveta spoved bo poskrbela za bleščečo notranjo pokrajino, za okus večnosti pa bo poskrbel prejem svetega obhajila. Se zdi težko? Molitev bo pomagala…

 

PRED TABERNAKLJEM  TI GOVORI JEZUS

Spomni se v takih trenutkih,
ko prihajaš pred tabernakelj.
Jaz sem tvoj prijatelj in tovariš, na poti tvoj brat,
ki deli s teboj žalost in veselje.
Poišči me pogosto.
Tudi jaz živim tukaj samotno, od ljudi pozabljeno življenje.
Ti boš tolažil mene in jaz tebe.
Prišel sem med svoje pa me moji niso hoteli sprejeti.
Ta nehvaležnost ljudi mi neprestano povzroča žalost.
Rad bi s teboj govoril, ti odkrival svoje skrivnosti
in ti odkrival vrata svojega srca,
ko bi ti pridno pazil na moj prihod.

Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo Vate!

Vir: spletna stran molitev.net

Več fotografij si lahko ogledate v GALERIJI.

Beseilo: Dragica ŠTEH

Fotografije Darja STRAH

 

Deli zgodbo

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on print
Share on email