Kot kaplja jutranje rose…

Danes je bila zahvalna nedelja. Polna povsem očitnih blagoslovov in drobnih znamenj vsemogočne Božje roke. Župnik Izidor je pridigal o Božjih darovih in hvaležnosti. O tem, da je vsak izmed nas kakor kaplja jutranje rose. Kaplja, ki jo v jutranji zarji posrka sončni žarek. Kaplja, trenutek večnosti. In vendar lahko prav ta kaplja prinese življenje posušeni bilki sredi puščave. Osveži korak utrujenega popotnika. Lahko prinese navdih samotnemu fotografu in veselje otroški igri. Kaplja jutranje rose…

Župnik je po imenu poklical letošnje kandidate za birmance. Osmošolce in devetošolce. Prihajali so tako različno, kot so različni njihovi značaji. Nekateri odločno, s hitrimi koraki; drugi plaho in negotovo. Dva razreda edinstvenih kapljic jutranje rose. Zbranih okrog oltarja, kamor so polagali prošnje za molitveno podporo. Zbranih okrog župnika, ki jih je drugega za drugim pokrižal v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Pridi sveti duh. Pridi sončni žarek, ki spreminjaš kaplje jutranje rose v milost novega upanja, novega življenja. Pridi v naše družine, v našo župnijo, v naš čas.

In Bog, ki je dobro delo začel, naj ga tudi dopolni.

Dragica ŠTEH

 

 

2019-11-18T07:28:24+00:00