Bleščeči napisi na veleblagovnicah, vabljiva reklamna sporočila in živobarvne številke, ki oznanjajo akcije in popuste. Nihče ne more ostati brezbrižen ob ponujenih ugodnostih. Na tihem nam zaigra srce, ko verjamemo, da bomo vsaj malo prihranili, vsaj nekaj pridobili in si z denarjem kupili nekaj tako zaželenega zadovoljstva. In kako smo jezni sami nase, če spregledamo kako akcijo, če zamudimo dneve popustov ali slučajno pozabimo na črne petke vsesplošnih razprodaj. Še dobro, da vsake toliko časa posijejo v naš vesoljni potrošniški svet žarki upanja, v obliki še bolj svetlečih, še bolj vabljivih in komaj verjetnih čudežev: podaljšujemo akcijo. Zdi se, kot da bi nam bila dana še ena priložnost za vse kar smo dobrega in lepega in koristnega in uporabnega in ohinsploh nujnega zamudili.
Še malo in spokojni postni čas se bo spoštljivo umaknil veselju in radosti Velikonočnega jutra. Za seboj bomo pustili starega človeka in s Kristusom stopili na zmagoslavno pot odrešenja. Odpovedi, s katerimi smo tlakovali cesto do vstajenjske aleluje, bodo postale sled preteklosti. Pa bo novi človek res boljši od starega? So odpovedi preorale njivo življenja in jo pripravile za setev dobrih, plemenitih misli, ki rodijo sadove za večnost? So dobra dejanja, molitve in post resnično spremenile duha, da bo novi človek znal nesebično živeti za druge? Ali pa bo počasi in neizbežno zopet zdrsnil na stara pota nesmiselnih dejanj, obrekovanj, jeze, sumničenj, lenobe in iskanja lastnega udobja in ugodja…
Če se to zgodi, potem je bil čas posta prekratek. Potem bilo dobro in prav, če že ne nujno, da podaljšamo akcijo. Da z odpovedjo še malo obrusimo naš značaj, da s preudarno in zavestno skrbjo za dobro bližnjega dvignemo ceno naši duši, ki je za Boga tako zelo dragocena. Podaljšajmo akcijo in si prizadevajmo, da alkohol ne bo postal sredstvo za sproščanje, umik in prazno veseljačenje. Podaljšamo akcijo in se trudimo, da bi spoštljivo ravnali s hrano in da bi po Božjem načrtu skrbeli za zdravje našega telesa. Podaljšajmo akcijo in ne bodimo ves čas priklopljeni na ekrane, tablice in telefone. Poskrbimo, da bodo namesto elektronskih frekvenc v naših družinah zvenele frekvence pogovora, skupnega dela in molitve.
Podaljšajmo akcijo in z močjo Kristusove zmage nad smrtjo, v luči velikonočnega praznovanja, ko se duše in domovi svetijo od veselja; pomagajmo drug drugemu, da bomo z vsakim dnem našega življenja bolj podobni Njemu, ki nas je ustvaril, za nas trpel in nas odrešil.
Dragica ŠTEH
F: http://www.nadskofija-ljubljana.si
