Gospod Izidor Grošelj je bil umeščen za šentviškega župnika v nedeljo 2. avgusta pri deseti maši v farni cerkvi sv. Vida. Slavnostno umestitev je vodil arhidiakon Franci Petrič, somaševala pa sta tudi kaplan Branko Setnikar in duhovni pomočnik Janez Zaletel.
Kaplan Branko Setnikar je svojo službo nastopil 1. avgusta 2015, prvo mašo v Šentvidu pri Stični pa je daroval 2.avgusta 2015 ob 8.uri v farni cerkvi.
POVEZAVA NA PRVI, DRUGI DEL in TRETJI DEL FOTOGRAFIJ V GALERIJI
V nadaljevanju so zbrani pozdravni nagovori, prošnje in zahvale šentviških faranov ob umestitvi novega župnika.
UVOD V MAŠO:
Spoštovani gospod arhidiakon Franci Petrič– prisrčno pozdravljeni v naši župniji in iskrena hvala za vsa vaša prizadevanja in za trud vaših sodelavcev, zaradi katerega smo dočakali današnji dan. Dobro veste, da pretekli meseci za našo župnijo niso bili enostavni. Smrt, ki je pretresla slehernega izmed nas, imenovanje srčnega in prizadevnega p. Maksimilijana za župnijskega upravitelja in urejanje vsega, kar je potrebno za sprejem novih duhovnikov, pa so našo župnijo izjemno povezali in nas spodbudili k sodelovanju.
Dobrodošlico izrekamo našima novima dušnima pastirjema – kaplanu Branku Setnikarju, ki je že pozdravil župljane in maševal pri oltarju svetega Vida pri današnji osmi maši in gospodu Izidorju Grošlju, ki bo med to sveto mašo umeščen za šentviškega župnika. V preteklih dneh smo večkrat rekli, da smo hvaležni za čas, ki je za nami in da se veselimo nove dobe, ki jo vajin prihod napoveduje. Želimo, da bi se med nami dobro počutila, da bi z veseljem, odgovornostjo, trdno vero, jasno besedo in močnim zgledom vodila našo župnijo. Obenem pa obljubljamo, da bomo zvesto, prizadevno, spoštljivo in pogumno sledili Božjemu klicu in z vero kljubovali težavam na poti.
Iskreno pozdravljamo tudi starše našega župnika Izidorja in brata z družino; prav tako pozdravljamo starše našega kaplana Branka ter njegovo sestro in brata. Želimo vam, da bi radi prihajali med nas na Dolenjsko.
Veseli nas, da je danes z nami tudi župan naše občine, gospod Dušan Strnad, ki ga lepo pozdravljamo.
Dragi bratje in sestre. Živi Bog BO še naprej med nami, v evharistiji, v Božji besedi in zakramentih. To je močno sporočilo in hkrati zaveza naši hvaležnosti in trdnemu sklepu, da se bomo trudili za skupnost, za dobro, za povezovanje in sodelovanje.
PROŠNJE:
- Dobri Bog, prosimo te za sveto Cerkev, za papeža Frančiška, škofe in duhovnike. Pomagaj jim, da bodo z velikonočnim veseljem oznanjali in živeli Božje kraljestvo.
- Dobri Bog, prosimo te za našega nadškofa Stanislava ter pomožna škofa Francija in Antona. Daj jim močne in trdne vere, da bodo Tvoje zveste priče v današnjem času.
- Dobri Bog, prosimo te za redovnike, redovnice, misijonarje in misijonarke. Opogumljaj jih pri njihovem poslanstvu, da bodo svetu prinašali svetlobo Tvoje bližine.
- Dobri Bog, prosimo te za vse duhovnike, ki so delovali in še delujejo v šentviški župniji. Vodi jih na njihovi poti, da bodo z veseljem izpolnjevali Tvojo voljo.
- Dobri Bog, prosimo te za novega župnika Izidorja in kaplana Branka. Daj, da bosta vztrajno hodila za Teboj in z veseljem živela med nami.
- Dobri Bog, prosimo te za našo župnijo. Pomagaj nam, da bomo ohranili vero, daj našim družinam miru in ljubezni ter izberi izmed nas nove duhovne poklice.
- Dobri Bog, prosimo te za vse naše rajne, še posebej za pokojne duhovnike, ki so delovali in živeli v šentviški župniji. Velikodušno jim povrni za vsa njihova dobra dela ter jim daj uživati srečo v nebesih
DAROVANJE
Na oltar prinašamo kruh in vino – sad naše zemlje in pridnih rok. Z njima prinašamo pred Gospoda vsa naša prizadevanja, obljubo povezovanja in iskreno vero, da se po duhovnikovih rokah kruh in vino spreminjata v Jezusovo telo in kri. Obenem pa sta kruh in vino znamenje naše dobrodošlice novemu župniku in kaplanu.
Kruh smo položili na desko v obliki ribe, na kateri bosta odslej v novem župnijskem domu rezala svoj vsakdanji kruh med nami.
Bog naj ga blagoslavlja, tako kot vse vajino delo v naši župniji.
UVOD V OČENAŠ
Zanimiv je prvi sveti očenaš – Jezus ga je molil pred učenci in jih s tem učil moliti.
Zanimiv je prvi očenaš na začetku neke poti, ob sklenitvi svetega zakona, ob rojstvu otroka, ob smrtni uri. Vsak očenaš nosi v sebi pečat Jezusove molitve in obljubo Očetovega varstva.
Tudi danes je začetek neke poti – je prva naša skupna nedeljska maša in prvič bomo skupaj z vami – gospod župnik Izidor, molili očenaš. Naše želje in pričakovanja so velika, zato prosimo Nebeškega Očeta, da bi vsi z veseljem in v edinosti posvečevali Njegovo ime, da bi s srčnostjo, vedrino in korajžo skrbeli za bližino Božjega kraljestva med nami, da bi zaupali v Njegovo voljo v nebesih in na zemlji. Prosimo pa tudi za vsakdanji kruh, da bi tako vidva z gospodom kaplanom, kot tudi vsi župljani imeli dovolj kruha za življenje po veri in Božjih zapovedih; da bi znala na stežaj odpreti spovednico in nam preko Božjega odpuščanja dajati upanje in veselje do življenja; da bi tudi mi znali drug drugemu odpuščati in da bi vsak izmed nas pri tem predstavljal zgled svojim bližnjim.
Predvsem pa prosimo Boga, Vsemogočnega Stvarnika in Očeta, da bi nas obvaroval skušnjav – takšnih, pod katerimi smo nemalokrat izgubili pogum, pred skušnjavami malodušja, brezbrižnosti, ljubosumja, nevoščljivosti, privoščljivosti, obupa.
Molimo bratje in sestre iskreno ta očenaš za povezovanje, sodelovanje in edinost naše župnije.
POZDRAV MIRU
Včasih je v življenju treba začeti na novo. Je treba pospraviti vse odvečne stvari, ki so se z leti nabrale, opraviti temeljito prenovo, si vzeti čas za urejanje spominov in potem pogumno kreniti naprej. Se ne ozirati nazaj in prijemati za plug, kot piše v svetem pismu. Včasih to ni preprosto, včasih tudi boli.
Zato pa imamo vero in Boga, da mu izročamo naše bolečine, naše skrbi, nerazrešena vprašanja in dvome. Bog, ki je Dobrota sama, lahko vse kar mu izročimo spremeni v nekaj dobrega, plemenitega in svetega. Je pa res, da pri tem Bog pričakuje od nas, da mu bomo zaupali, da ne bomo dvomili v Njegove načrte in da bomo pogumno stopili za njim. Odrinili na globoko. V varnem zavetju svete Cerkve, ob priprošnji svetnikov in v družbi vernih bratov in sester.
Danes izročamo Bogu našo preteklost in z zaupanjem segamo v roko novemu župniku in kaplanu. Pa tudi drug drugemu pogumno sezimo v dlan, zaupajmo, sodelujmo, povezujmo se – v miru, poštenju, iskrenosti in prijateljstvu. Mir z vami!
ZAHVALE:
Spoštovani gospod arhidiakon – zahvaljujemo se vam, ker ste prišli v našo župnijo, za vsa vaša dosedanja prizadevanja in molitve in tudi za današnjo svečano umestitev našega novega župnika Izidorja.
V spomin na današnjo slovesnost, pa tudi v prošnji, da nas boste še naprej spremljali in molili za našo župnijo, vam podarjamo skromno darilo. Solnica v obliki dveh ribic, ki sta med seboj neločljivo povezani predstavlja župnijo in škofijo, ki se v luči Božje Dobrote trudita za rast Božjega kraljestva.
Spoštovani gospod župnik – naša župnija vas sprejema z velikim veseljem in hvaležnostjo. Želimo si, da bi naš župnijski dom postal živahno središče duhovnega in družabnega življenja naše župnije. Obenem pa upamo, da se bosta s kaplanom Brankom dobro počutila med nami in da bosta z veseljem opravljala zaupano poslanstvo.
Tudi vidva bosta potrebovala solnico, v njej pa sol in poper, da bodo vajine jedi imele pravi okus. Naj ti dve ribici simbolizirata vajino povezanost in trud za skupno dobro vse naše župnije. In še enkrat obema izrekamo iskreno dobrodošlico v vajinem novem domu.
