DSC_9266

 

Prihajam iz Šentlamberta. To je vas in tudi župnija, ki je par kilometrov oddaljena od Zagorja ob Savi. Na domu sta oče in mama, ter mlajši brat z družino. Po osnovni šoli sem se vpisal na srednjo strojno šolo v Trbovljah. Nato sem odšel k vojakom, in se tam odločil, da bom postal duhovnik. Vstopil sem v bogoslovno semenišče v Ljubljano in bil leta 2000 posvečen v duhovnika. Že v semenišču sem bil preko misijonskega krožka povezan z našimi misijonarji. Ob mašniškem posvečenju pa sem nadškofa Franca Rodeta prosil, da bi odšel v misijone, vendar sem bil najprej dve leti kaplan v župniji Kranj-Šmartin, nato pa še tri leta v Črnomlju. Leta 2005 sem odšel na Madagaskar, kjer sem deset let deloval na jugovzhodu tega otoka, v Matangi. Najprej sem bil dobro leto skupaj z misijonarjem in duhovnikom, Janezom Mescem in laikom Matijem Naredom. Po dobrem letu pa sem ostal sam in se tako tudi zelo hitro privadil jezika, navad, kraja, … V tem času smo zgradili pet cerkva. Največja, ki je v Matangi, sprejme čez tisoč ljudi. Ljudje so večinoma nepismeni, zato smo zgradili tudi osnovno šolo, devetletko, ki sprejme okrog 1200 otrok. Zaradi raznih bolezni, pomanjkanja zdravil in zdravnikov smo zgradili tudi »dispanzer«, ki ga vodi redovnica domačinka in se zdravila dobijo zelo poceni. Bolnike in nosečnice sem večkrat vozil tudi v mestno bolnišnico, posebno takrat, ko je bila potrebna operacija. Imeli smo tudi veliko kmetijo in kmetijski projekt, kjer smo z domačini poskušali posaditi različne stvari (koruzo, sojo, zelenjavo,…) in ne samo riž, kot je bila navada. Šolo in kmetijo od sedaj naprej vodijo redovnice domačinke. Mene in moj misijon pa je nasledil mlad malgaški duhovnik. Zgradili smo veliko, novo župnišče, kamor se je tudi vselil. V misijonu Matanga je ravno tako kot v naši župniji 12 podružnic, ki jih vodijo katehisti, sam pa sem jih obiskal vsakih par mesecev. Vsakdanje delo z ljudmi in razne stiske (lakota, bolezni, naravne nesreče..) so me zelo povezale z domačini. Ker je misijon sedaj urejen, me je lahko nasledil domač duhovnik, sam pa sem odšel nazaj v domovino. V šentviško župnijo sem z veseljem prišel 1.8.2015. Upam, da bomo vsi skupaj z Božjo pomočjo lepo sodelovali. Naj nam pri tem pomaga priprošnja sv. Vida in Marijino varstvo.

Izidor Grošelj, župnik