Smo starejša zakonska skupina v župniji Šentvid pri Stični. V naši skupini je 5 parov, srečujemo se že od začetka leta 2002, ko nas je povabil v skupino takratni župnik, g. Vlado Pečnik. Za spodbudo nam je povabil še zakonca Pezdirc iz Doba pri Domžalah, ki sta nas na vsakem srečanju opogumljala s svojimi doživetji iz svoje sredine. Ker vsi vemo, da dober odnos v zakonu nas osrečuje, izpolnjuje, nas dela bolj človeške, potrpežljive, dobrotljive, manj sebične, ljubeče, čuteče, vsi vztrajamo in se redno, enkrat mesečno srečujemo po naših domovih. Dobri odnosi ne pridejo kar sami od sebe, zanje se je treba nenehno truditi. Na skupini je vedno prisoten gospod župnik, mi pa kar po vrsti, vsak par, pripravi temo- odlomek iz Svetega pisma, ki se nanaša na določeno temo, in nato pogovor, izmenjava izkušenj. Zaključimo z molitvijo in majhno pogostitvijo.
Teme za pogovor izbere vsak par po svoji presoji, o čem se še nismo pogovarjali, kaj bi bilo še dobro osvežiti, se pogovoriti.
Nekaj zanimivih naslovov:
Ali se znava pogovarjati?, Sočutje, Iskrenost, Resnicoljubnost, Odhajanje v znamenju vere in ljubezni, Odpuščanje, Veselje v naših srcih, Kaj mi pomeni molitev rožnega venca?, Pravo in lažno prijateljstvo, Potrpežljivost, Hvaležnost je cvetlica srca, Zgodba Jonatan Livingston: Galeb, Ko gredo otroci po svoje, Dopusti si dopust, Dobrota in solidarnost v družini, Kar seješ, to žanješ, Ljubiti in moliti – tudi za sovražnike, Pečat na moje ustnice (da me ne bo uničil lasten jezik), Misli »TI« na to, Kako dobro se poznava in še in še.
Izkušnje in njihova izmenjava so bogastvo zakonske skupine. Prijateljstvo med zakonskimi pari raste, komaj čakamo, kdaj bo tisti dan, ko se bomo spet srečali.
Ob zaključku šolskega leta pa se zberemo in gremo na romanje ali pohod ali piknik, včasih sami, včasih pa skupaj z drugimi skupinami.
Vsi spoznavamo, da imamo ob sebi nevidnega pomočnika, ki naredi, kar nam ni mogoče, če mu to dovolimo in zaupamo. Zato se trudimo in ohranjamo ta srečanja.