Spoštovani gospod nadškof, drago župnijsko občestvo.
Dovolite mi, da ob tej priložnosti obudimo spomine na minulo petletno obdobje, v katerem je naša župnija gradila skupni – župnijski dom. Ideja o novem župnišču in novih prostorih za pastoralno delo je bile živa že dalj časa. Tako naši dušni pastirji, kot tudi sami, smo se zavedali, da bo staro župnišče kmalu potrebno temeljite obnove, zlasti pa, da vse manj ustreza sodobnim potrebam dela v župniji. Tako je razmišljal tudi pokojni župnik Jože Grebenc, ki je v sebi nosil veliko volje za takšne izzive. Izkušnje, ki jih je imel s podobnimi projekti na svoji duhovniški poti so botrovale odločitvi, da se tudi pri nas, za bodoče delovanje župnije in življenje duhovnikov, ki bodo bivali in delovali v naši župniji – zgradi nov župnijski dom. Zavzetost, ki jo je kazal gospod župnik pri snovanju načrtov, so kmalu pritegnile tudi nas župljane in ideja o novi stavbi je postajala vse bolj uresničljiva. Potrebna sredstva za gradnjo so bila predvidena iz prihrankov od denacionalizacije in od prodaje župnijskih nepremičnin.
In res, 12. junija leta 2011, smo prisostvovali blagoslovu temeljnega kamna in na nekdanjem župnijskem vrtu je stekla gradnja novega župnijskega doma. Jeseni istega leta, je gradbeno podjetje Rima župnijski dom že spravilo pod streho. Naslednje leto je bil zgrajen t.i. amfiteater, do konca leta pa je bila dokončana tudi fasada doma, uredila se je okolica in po več mesecih je bila končno odstranjena gradbiščna ograja.
Tisti čas je bil projekt gradnje novega župnijskega doma nekako na polovici svoje poti. Imeli smo čudovito in mogočno stavbo, ki pa je za svojo lepo zunanjščino skrivala še surove zidove. To seveda ni motilo naših mladih, ki so zlasti bodočo župnijsko dvorano že uporabili za potrebe oratorija. Nadaljevanje gradnje je za nekaj časa zastala, načrti za nadaljevanje z deli pa so zopet oživeli v letu 2014, in tako se je v začetku leta 2015 začela gradnja kurilnice. A človeški načrti niso božji načrti. Gospodar življenja, je nepričakovano poklical k sebi gospoda župnika in gospodinjo Anico. Vsaka nenadna in nepričakovana smrt je velik preizkus vere, a veličina Gospoda, ki je tudi pravičen sodnik, je v tem, da vedno pošlje tudi upanje in rešitev. In naše upanje je bil p. Maksimilijan. V prvem pogovoru, ki smo ga imeli še isti večer, ko smo se poslovili od gospoda župnika, smo ugotovili, da bo prihod novega duhovnika v veliki meri odvisen tudi od dokončanja gradnje novega župnišča. Že čez nekaj dni je bil sklican sestanek ključarjev, članov župnijskega pastoralnega sveta in predstavnikov različnih skupin, ki delujejo v župniji in na njem je bil izvoljen sedemčlanski gradbeni odbor, ki si je za glavni cilj zadal dokončati gradnjo notranjih prostorov župnijskega doma do te mere, da bi se poleti lahko vanj vselil nov duhovnik v naši župniji.
Naslednjih meseci so bili brez dvoma edinstveni v dolgi zgodovini šentviške župnije. Gradbeni odbor in številni župljani smo se znašli pred vrsto izzivov. Za delo je bilo potrebno zagrabiti tam kje je končal pokojni župnik, ki je vodil vso dotedanjo gradnjo. Seveda je bilo vse načrtovanje podrejeno finančnemu stanju župnije. A skupaj smo premagovali oviro za oviro. V obdobju od februarja do konca julija 2015 smo najprej dokončali gradnjo kurilnice in pripravili vse potrebno za kasnejši zagon kurjave. Pred ometi in tlaki po celotnem objektu so se izvedle vse potrebne inštalacije, prednostno se je nato nadaljevalo opremljanje kuhinje, jedilnice in župnijske pisarne ter bivalnih prostorov za novega župnika in kaplana. Polaganje keramike, parketov, kitanje, beljenje, montaža vrat in pohištva, to so samo nekatera večja dela, ki jih je bilo potrebno izvesti v izjemno kratkem času. Ves ta čas je bilo potrebno tudi veliko usklajevanja in dogovarjanja z različnimi izvajalci del, seveda vse v skladu s sredstvi, ki so bila na razpolago. Organizirali smo dan odprtih vrat, dobrodelni koncert in prvi župnijski dan, vse z namenom, da bi za uresničitev zadanih načrtih pritegnili še kakšnega dobrotnika. In tako smo naposled dočakali dan, ko je v novi župnijski kuhinji zadišalo po kavi. Prostori za nova duhovnika so bili pripravljeni.
Brez dvoma se je bilo pred prihodom župnika Izidorja in kaplana Branka težko posloviti od našega – ne samo stiškega – patra Maksimilijana. A veseli nas, da je bil tudi župnik Izidor poslan v vinograd šentviške župnije, saj je z enako vnemo nadaljeval z deli v župniji. Skupaj s kaplanom Brankom sta skrbela za našo duhovno rast, a še naprej smo se srečevali tudi ob delu. Dokončane so bile učilnice za verouk in ostale skupine, ki delujejo v župniji. Kaplan je z mladici v začetku leta 2016 uredil mladinsko sobo, spomladi pa je župnijska Karitas izvedla tradicionalni dobrodelni koncert prvič v novi dvorani župnijskega doma. Ko je bilo odstranjeno staro gospodarsko poslopje se je lahko dokončno uredila tudi okolica doma, jeseni je bila uresničena tudi poslikava na pročelju vhoda v župnijsko dvorano, umetnice Maše Bersan Mašukov. Veseli pa smo lahko, da ob obilici del, g. župnik ni pozabil na potrebe, ki so se pokazale tudi v naši cerkvi. Na letošnji župnijski dan smo slovesno blagoslovili nove cerkvene lestence, poleti pa so se tudi že izvedla zemeljska dela za priklop cerkve na ogrevanje, ki ogreva župnijski dom in tudi že sosednji kulturni dom.
Do slovesnega blagoslova novega župnijskega doma je bilo potrebnih še vrsta najrazličnejših del. Tako je ta naš skupni dom dobil v zadnjih mesecih dokončno podobo in funkcionalnost za katero je bil zgrajen. Brez dvoma pa dobiva tudi svoje srce in dušo – v duhovnikih, ki v njem bivajo, in v ljudeh, ki vanj vstopamo.
Ob tej priložnosti se je seveda potrebno najprej zavaliti vam dragi župljani, ki ste vsa naša prizadevanja in dela velikodušno podpirali z dobrimi misli in darovi. Zahvala tudi vsem izvajalcem del in dobaviteljem materiala. Večinoma ste bili to domači obrtniki, ki ste znali prisluhniti naši časovni in tudi finančni stiski. Vsakič, ko ste pokazali kako veliko je vaše srce, smo tudi mi dobili voljo in novih moči za nadaljevanje dela. Mnogi izmed vas ste tudi priskočili na pomoč pri različnih delih, ko so bile organizirane delovna akcije, zbiranje lesa za ostrešje in druge akcije. Vsem iskren boglonaj.
Vsak dar, vse žrtve in molitve, vsaka spodbuda, pomoč, nasvet in dobronamerna beseda predstavljajo kamenčke v zgradbi, ki je postala naš dom. Ta nas bo vedno spominjal na naše delo ter tudi na bogato duhovno, kulturno in materialno dediščino naših prednikov, brez katerih, tudi mi danes, ne bi mogli uživati sadov skupnega dela.
Besedilo: Matej ŠTEH
Bral: Tomaž KASTELIC
