ROMANJE V RIM, 2. del

Romanje v Rim, 27. 4.–30. 4. 2016

  1. dan

Naše skupno župnijsko romanje smo začeli zgodaj zjutraj s sveto mašo v domači šentviški cerkvi. Pot nas je nato peljala preko Padske nižine, Bologne, Firenc do Assisija.

Mesto Assisi je čudovito srednjeveško umbrijsko mesto na pobočju gore Subasio, ki se prepleta z duhovno prisotnostjo sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare. Številne cerkve in kapele, trg z arkadami, stare zgradbe in ozke ulice, vse to daje posebno lepoto svetemu mestu. Na ravnini pod mestom smo najprej vstopili v prelepo cerkev Marije Angelske, v kateri se nahaja kapelica Porciunkula – Frančiškov najljubši kraj, kjer se je tudi poslovil od življenja na tem svetu. Nato smo si ogledali mogočno baziliko sv. Frančiška in pomolili ob njegovem grobu. Po ozkih ulicah srednjeveškega mesta smo se sprehodili še do bazilike sv. Klare in tudi tam molili ob njenem grobu.

Sledila je pot proti Rimu, kjer smo povečerjali in odšli na zaslužen počitek.

  1. dan

Drugi dan našega romanja smo se po zgodnjem zajtrku odpeljali do Vatikana. Tam nas je sprejel slovenski kardinal g. Franc Rode, ki je skupaj z našimi tremi duhovniki daroval sv. mašo v cerkvi nemškega zavoda Tevtonik. Zbrano smo prisluhnili njegovim besedam, povedal nam je tudi zgodbo o slovenski potici, ki jo je poslal papežu Frančišku za letošnjo veliko noč.

Po maši nas je g. kardinal mimo vseh varnostnikov pospremil do vhoda v baziliko sv. Petra. Zunaj smo zmolili in vstopili skozi prva sveta vrata štirih rimskih bazilik. Veličastno svetišče je marsikomu vzelo dih. Mogočnost zgovorno potrjujejo tudi številke: notranja dolžina bazilike meri 186,36 m, notranja višina kupole znaša 119 m, nad glavnim oltarjem pa se dviga 29 m visok baldahin. Mogočno kupolo je zasnoval in tudi začel graditi Michelangelo po letu 1546. Ustavili smo se ob njegovem kipu Marije z mrtvim Jezusom (Pietá), zmolili ob grobu sv. Janeza Pavla II. ter si ogledali papeške grobnice – katakombe. V teh katakombah je tudi grob prvaka apostolov sv. Petra. Nato smo se po 551 stopnicah povzpeli na kupolo, od koder je prekrasen razgled na mesto Rim.

Nadaljevali smo z ogledom znamenitosti blizu Vatikana. Pot nas je vodila do Angelskega gradu, preko mosta na drugo stran reke Tibere do trga Navona, ki je eden najlepših baročnih trgov s tremi razkošnimi vodnjaki. Najbolj znana je Fontana štirih rek. Tudi bližnji mogočni Pantheon nam je jemal dih. Velika kupola, starodavno svetišče rimskih bogov iz prvih stoletij, ki je postalo krščansko svetišče sv. Marije, Kraljice mučencev. Sledil je obisk groba sv. Katarine Sienske, kjer smo molili za zdravo pamet, za katero je svetnica priprošnjica.

Fontana di Trevi, baročni vodnjak, znan po legendi, ki tujcu, ki pije to vodo ali vrže kovanec v vodnjak, zagotovi vrnitev v Rim. Nekateri smo to v želji po ponovnem obisku to poizkusili s kovanci. Odšli smo še do znamenitih Španskih stopnic, ki pa so bile tokrat delno zaprte in brez značilnih rož.

Z novim prevoznim sredstvom – metrojem smo se odpeljali do končne postaje, kjer nas je že čakal avtobus.

  1. dan

Po zajtrku smo v bližini antične ceste Via Apia obiskali Kalistove katakombe. To je najstarejše uradno pokopališče krščanskih skupnosti v Rimu. Tukaj so bili pokopani vsi papeži 3. stol., in sicer v kripti papežev. Prvo jedro katakomb je kripta sv. Cecilije (mlada mučenka), sledijo celice zakramentov, kapela papeža Gaja in celica sv. Euzebija. Po ogledu podzemnih hodnikov in več tisoč grobov smo v bližnji kapeli v hvaležnosti do naših prednikov obhajali sv. mašo.

Po kratkem postanku smo se odpeljali do bazilike sv. Pavla izven obzidja (4. stol.), ki je ena izmed velikih štirih bazilik. Tu je pretrpel mučeništvo apostol Pavel. Prav tako kot vse bazilike je tudi ta mogočna, z bogato notranjostjo. V notranjosti se vije dolga vrsta mozaičnih medaljonov, ki prikazujejo nepretrgano vrsto papežev, od sv. Petra do današnjega papeža Frančiška. Tudi tu smo zbrano vstopili skozi druga sveta vrata. V hvaležnosti za naše romanje je iz srca mogočno zadonela pesem Marija skoz’ življenje. Ogledali smo si še relikviarij in znameniti križni hodnik.

Z avtobusom smo se odpeljali do ostankov rimskih term, v njih je sedaj Marijina cerkev. Mogočna zgradba, ki v sebi skriva tudi nekaj zametkov znanosti: astronomsko uro, Galilejevo nihalo.

Pot nas je nato vodila mimo ogromne palače s kipom Viktorja Emanuela II. (združitelja Italije), ostankov rimskih hiš vse do Kapitolskega griča, na katerem kraljuje bronasti kip Marka Avrelija, ob palači pa je na stebru znamenita etruščanska bronasta figura volkulje z Romulom in Remom, ustanoviteljema Rima.

Sledil je ogled cerkve sv. Klemena, kjer je pokopan slovanski apostol sv. Ciril. V cerkvi sv. Petra v vezeh smo si ogledali veledelo mojstra Michelangela, to je kip Mojzesa.

Antični Rim: ogledali smo si nekdanje versko in politično središče starega Rima: Forum – slikovit skupek ruševin, ki še vedno odraža veličino rimskega imperija, Konstantinov slavolok in seveda mogočni Kolosej. Kolosej je mogočen amfiteater sredi mesta, prvotno je lahko sprejel 45 000 do 50 000 gledalcev in se je uporabljal za gladiatorske boje in druge javne predstave.

Utrujeni, a polni vtisov smo se odpeljali v hotel na počitek in večerjo.

  1. dan

Po zajtrku smo se odpeljali do bazilike Marije Snežne. Tukaj smo tretjič vstopili skozi sveta vrata in ponesli svoje prošnje nebeški materi Mariji. V eni izmed kapel smo imeli tudi sv. mašo. Z veselim srcem smo prepevali Marijine pesmi. O baziliki govori prelepa legenda. Rimski patricij Janez in njegova žena naj ne bi imela otrok, zato sta sklenila, da za dedinjo postavita Gospodovo mater Marijo. V ta namen sta veliko molila. V sanjah se jima je prikazala Marija in jima velela pozidati cerkev na kraju, kjer bo zjutraj ležal sneg. Enake sanje naj bi imel tudi takratni papež Liberij. Zgodaj zjutraj so našli grič Eskvilin sredi poletja pokrit s snegom.

Pot nas je vodila še do bazilike sv. Janeza v Lateranu (17. st.), ki je upravičeno mati vseh cerkva in škofijski sedež papežev ter katedrala mesta Rim. Tukaj smo še četrtič zbrano s svojimi prošnjami vstopili skozi sveta vrata. Ob vstopu v baziliko nas je pritegnil ogromen pozlačen strop glavne ladje in ogromni kipi apostolov. Tudi med nami je bilo nekaj romarjev, ki so se fotografirali pred kipom svojega zavetnika. Zraven lateranske bazilike smo vstopili tudi v osemkotno krstilnico. Na trgu ob lateranski palači pa je postavljen največji egipčanski obelisk.

Zadnja postaja našega romanja so bile Svete stopnice poleg bazilike Janeza Lateranskega. Po izročilu naj bi bile to stopnice, po katerih se je Jezus povzpel v Pilatovo hišo, v Rim pa naj bi jih pripeljala cesarica Helena. Po svetih stopnicah smo se po kolenih povzpeli ob molitvi Zdravih Marij, na vsaki stopnici je vsak zase v tišini zmolil vsaj po eno. Koža na kolenih je začela peči, kolena boleti, a vse to je odtehtal spomin na trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je za nas dal svoje življenje.

Sledilo je še zadnje skupinsko fotografiranje pred kipom sv. Frančiška (ki je prišel s svojimi brati k papežu) in nato odhod domov.

Vožnja je potekala mirno, mlajši romarji so si čas krajšali z ogledi risank, filmov, ostali pa smo obujali lepe spomine na preživete dneve na romanju.

Fotografije si lahko ogledate v GALERIJI.

Naši vtisi in občutja po romanju:

  • Čeprav sem že v letih, je bilo to moje prvo romanje v Rim. Videla sem zelo veliko lepega, vendar če bi hoteli videti vse, bi potrebovali kar cel mesec. Bili smo zelo usklajena skupina. Hvala lepa tudi g. župniku Izidorju, g. duhovniku Janku in g. kaplanu Branku. Tudi šoferja sta bila odlična.

Cilka

  • Romarji iz Šentvida smo sveto leto usmiljenja izkoristili za obisk večnega mesta Rim. Tako nam je bila dana milost vstopiti skozi štiri sveta vrata štirih glavnih bazilik in se po kolenih povzpeti po svetih stopnicah h Kristusu na križu. Makaroni, dobra družba in lepo vreme so nas spremljali vse dni romanja. Učeni zgodovinski govori vodiča so nas popeljali vse do antične zgodovine. Okrepili smo svojo vero in se povezali med seboj. Hvala tudi živi knjigi – duhovniku Janku!
  • Bilo je super. Zajtrki so bili dobri, glavna jed večerje malo manj, hotel je bil vredu. Program je bil dober, všeč mi je bilo, da so bili z nami trije duhovniki, da so še dodatno opisali iz katoliškega vidika, kar smo si ogledali. Vodič se je trudil, pa bil je car. Vreme je bilo super. Povprečna ocena: 4.
  • Romanje mi je bilo zelo všeč, saj sem bila prvič v Rimu in še bolj sem utrdila vero v troedinega Boga. Vsak dan je bil po svoje zabaven in zanimiv.

Špela

  • Blizu papeža in skupaj s kardinalom Rodetom v krogu ljudi iz naše župnije. Na sveto leto smo šli skozi štiri sveta vrata. Kakšna milost! Videli smo ogromno. Veličino vsega pa sem občutila, ko smo se pri svetih mašah in v naših skupnih molitvah obrnili k našemu Očetu. Hvala, g. župnik, da smo lahko romali z vami in za vse vaše bogate misli. Hvala tudi kaplanu Branku in Janezu Novaku za pogovore, molitve in smeh. Dragi soromarji, še dolgo se bomo skupaj sprehajali v naših mislih in molitvah.

Jožica

  • Bilo je zelo lepo, saj smo videli veliko zanimivih stvari.
  • Navdušila me je velikost rimskih cerkva, ki smo si jih ogledali. Zanimiva je bila tudi vožnja z metrojem.
  • O, Rim, moja velika želja – končno uresničena. V četrtek je bil zame dan sreče in veselja, kar zavriskala bi, in zato hvala vsem, ki so mi pomagali uresničiti moje sanje.
  • Fantje so me nosili po Rimu, ker je bila pot dolga.

David

  • Navdušile so me predvsem mogočne stare zgradbe, ki so prave umetnine in v dovršenosti premagajo marsikatero sodobno stavbo. Veličastnost cerkva in ostankov starega Rima pa te tudi prisilijo, da se globoko zamisliš in občuduješ človeško in Božje delo.

Neža

  • Rim mi je bil zelo všeč. Nisem mislil, da je tako veliko mesto. Vesel sem, ker je bil z mano moj birmanski boter.

Gašper

  • V Rimu smo se imeli zelo lepo, ker smo si ogledali stare in lepe zgradbe. Videli smo veliko cerkva, bazilik ter kipov. Najbolj mi je ostala v spominu bazilika sv. Petra, ker je velika ter zelo lepa. Upam, da se bom v Rim še kdaj vrnila.

Mirjam

  • Zelo mi je bilo fajn, sploh ko smo bili v Rimu ob Koloseju in ostalih rimskih znamenitostih. Zelo dobro je bilo, da smo imeli sončno vreme. Le zadnji dan, ko smo bili na avtobusu, je začel padati dež. Brez kaplana ne bi bilo tako zabavno in smešno. V hotelu so bile porcije za nas punce prevelike, sploh potem, ko smo zadnji večer dobili ogromno večerjo. V glavnem je bilo super. Stopnice, po katerih je šel Jezus do Pilata, so bile od toliko romarjev zelo izrabljene, vendar zame čudovita izkušnja. Zanimivo je bilo, da sem šla nanje med prvimi, končala pa med zadnjimi, saj so marsikoga bolela kolena. Npr. župnik je večino stopnic molil vštric z mano, zadnje tri pa je odmolil v nekaj sekundah. J

Alja

  • Romanje v Rim sem načrtovala že štirikrat, vendar mi je bil odhod vedno preprečen. Tokrat sem se prijavila med zadnjimi, nepričakovano in brez pričakovanj. Bogata kulturna dediščina Rima je impresivna. Še posebno navdihujoča pa je zgodovina krščanstva. Številni mučenci, ki so umrli zaradi svoje vere, so nam bogat zgled, kakšna naj bo drža kristjana tudi v današnjem času. Bližina papeža, občudovanje umetnosti, skupne molitve na avtobusu, sv. maše in duhovno vodenje župnika Izidorja, kaplana Branka in duhovnika Janeza Novaka so nas povezali tako, da smo skupaj preživeli res lepe dneve.

Lojzka

  • Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, da sem ministriral pri kardinalu Francetu Rodetu in da si je zapomnil moje ime. Zadnji večer smo imeli v hotelu odlično večerjo. Cerkve in bazilike so bile zelo lepo okrašene. Če bo čas in denar, bom šel še kdaj v Rim.

Matija

  • Vsak dan smo imeli mašo. Videli smo različne cerkve, Vatikan, kupolo, grobnice.

Andraž

  • Všeč so mi bile slike vseh papežev v cerkvi sv. Pavla. Super so bile tudi katakombe, čeprav mi je bilo v njih kar strašno ob misli, da so tu bili pokopani mrtvi kristjani.
  • Assisi, mesto sv. Frančiška in sv. Klare, kot da bi prišla domov. Čeprav le nekaj ur, sem podoživljala čas, ko smo bili tukaj pred dvema letoma na duhovnih vajah za družine. V Rimu pa … vstop skozi štiri sveta vrata rimskih bazilik, na kolenih z molitvijo Zdravih Marij po sv. stopnicah, mogočne cerkve … za telo in dušo, za utrditev osebne vere v Troedinega Boga. Za to, da postanemo boljši kristjani in s svojim zgledom pričujemo v današnjem svetu. Zahvaljujem se našim trem duhovnikom, ki so nas na tem romanju spremljali in duhovno bogatili. Naj tudi njim Bog nakloni veliko milosti. Bili smo ena velika družina, ostanimo povezani v molitvi. Tudi z vsemi, ki so ostali doma in so bili v naših mislih. Pa šoferju in šoferki želim še veliko srečno prevoženih kilometrov, super in varno sta nas vozila.

Darja

  • Dana nama je bila priložnost in milost, da sva lahko v svetem letu obiskala večno mesto Rim in Vatikan. Blagoslov pa je bil, da sva šla lahko skozi vsa štiri sveta vrata. Poseben trenutek. Štiri dni smo naše prošnje, molitve in zahvale polagali na oltar pred Njega, odpirali svoja srca in čutili bližino božjega stvarstva. Večno mesto sva obiskala že drugič. Tako kot prvič pa naju je tudi tokrat najbolj prevzela bazilika sv. Pavla izven obzidja. Tu se te dotakne tišina, mir, spokojnost, lepota. Kratka prošnja in molitev in romarski obisk sv. Pavla je bil popoln. Seveda pa brez šentviškega ljudskega petja v tej baziliki ni šlo. Še pika na i. Seveda pa je bilo posebno doživetje srečanje s slovenskim kardinalom Francem Rodetom, vzpon na kupolo in prehojenih 551 stopnic, prehojeni kilometri pa so bili poplačani z lepim razgledom po večnem mesu, za zaključek pa še vzpon po kolenih po Svetih stopnicah s sklenjenimi rokami. Noge utrujene, koleno oguljeno, duša pa mirna. Hvala Bogu za vse to.

Tatjana in Silvo

  • Na romanju sem začutil veliko hvaležnost do mojih prednikov, najprej tistih, ki so sprejeli vero v Jezusa Kristusa Odrešenika, Božjega Sina, se dali krstiti, in hvaležnost do vseh, ki so vero skozi stoletja ohranjali, da jo lahko danes jaz živim skupaj z ženo in otroki. Da jo lahko posredujem naprej, v upanju in zaupanju, da se vsi zberemo v svetlobi in sreči pred Njim. V vseh velikih rimskih cerkvah sem na mozaikih iz zgodnjega krščanskega obdobja z navdušenjem opazoval prav ta motiv – vsi sveti v svetlobi skupaj s Kristusom. V vzpodbudo mi je, da sem lahko romal skupaj z družino in župnijskim občestvom kot živo pričo pristne krščanske skupnosti. Romanje sem doživljal tudi kot romanje naše celotne župnije, ker je bilo vseskozi čutiti veliko iskrene povezanosti tudi z vsemi, ki so ostali doma. Hvala župniku Izidorju, pastirju, ki se zna boriti za svoje ovčice :), hkrati pa nam je iskren zgled zaupanja v vsa nepričakovana božja presenečenja. Hvala tudi duhovnikom, g. kardinalu Rodetu, Janku in Branku, za pristno in živo obhajanje evharistije v Rimu. Po njihovih besedah in rokah se nas je božja milost na romanju dotaknila še na poseben način.

Roman

  • Na romanje v Rim sva se pripravljala že nekaj časa, z veseljem, pričakovanjem in hkrati težkim srcem sva se podala skupaj z župnijskim občestvom. Najprej smo se ustavili v Assisiju. Sv. Frančiška sva prosila za milost, da bi postala boljša kristjana. Drugi dan smo obiskali Vatikan, prehod skozi sveta vrata je simbolično naznanil, da je čas, da pustiva, kar je bilo slabo, za seboj ter se naprej bolj trudiva. Po obisku groba v cerkvi sv. Katarine Sienske ter na njen godovni dan smo skupaj molili za duševno zdravje. Pri Mariji Snežni sva izročila svojo družino v Marijino varstvo. Šele ko sva videla v živo, nama je jasno, zakaj izraz večno mesto, ter da je v Rimu vsak kamen zgodovinski.  Ko pišem ta vtis, mi ne gre iz glave misel bl. Antona Martina Slomška: »Dveh reči ne odlašaj za jutri: poboljšanja in dobrega dejanja. Za današnji dan vemo, da ga imamo. Ali še jutri doživimo, ne vemo.«

Lidija in Bojan

  • Romati v Rim sem si želela že nekaj časa. Letos, v letu božjega usmiljenja, se mi je ta želja nepričakovano izpolnila. Assisi, Vatikan, Rim, to so edinstveni kraji. V njih so veličastne cerkve, bazilike, ki so polne lepote, svetosti, božjega navdiha, miru, spokojnosti. Stopili smo skozi sveta vrata štirih bazilik: bazilike svetega Petra v Vatikanu, bazilike svetega Pavla, bazilike Marije Snežne in bazilike Janeza Lateranskega v Rimu. Nepozabni občutki, ki se jih ne da opisati z besedami. Povzpeli smo se na kupolo bazilike sv. Petra, od koder je bil čudovit razgled na Rim in njegovo okolico. Zadnji dan smo se povzpeli po Svetih stopnicah. Po izročilu naj bi bile to stopnice, po katerih se je Jezus povzpel v Pilatovo hišo. Vsak dan smo začeli s skupno jutranjo molitvijo na avtobusu in se izročili v božje varstvo. Maše smo imeli na čudovitih krajih, doživete, polne milosti. Hvala. Sedaj pa naše vtise, veselje in blagoslove delimo tudi s tistimi, ki so nas čakali doma.

Magda

Besedilo potopisa: Darja STRAH

Fotografije: Tadej, Edo, Darja STRAH, Roman ZVONAR, Marjan OJSTERŠEK

 

Deli zgodbo

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on print
Share on email