Umrl je naš duhovni pomočnik Ciril BERGLEZ.
V naši farni cerkvi sv. Vida smo se od njega poslovili v ponedeljek 20. 11. 2017 s sv. mašo zadušnico, ki jo je v somaševanju s številnimi duhovniki vodil arhidiakon msgr. mag. Franci Petrič.
Pogreb z mašo je bil v torek 21. 11. 2017 ob 15. uri v župniji Kranj – Šmartin. Vodil ga je ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
Ciril Berglez (4. 7. 1941 – 18. 11. 2017)
Ciril Berglez se je rodil 4. julija 1941 v župniji Velike Lašče. Mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1966. V letih od 1966 do 1968 je bil kaplan v župniji Dobrepolje – Videm, nato do leta 1980 župnijski upravitelj župnije Svibno. Od leta 1980 do 2003 je bil župnik v župniji Kranj – Šmartin, nato pa do leta 2011 župnik župnije Breznica. Med leti 2011 do 2013 je deloval v Matangi na Madagaskarju, na misijonu, ki ga je vodil misijonar Izidor Grošelj. Leta 2013 je postal župnik pri Sv. Vidu nad Cerknico, 1. avgusta 2016 pa duhovni pomočnik v naši župniji.
Bilo je 29. maja 2016 in v Šentvidu smo praznovali drugi župnijski dan, prvega z našim novim župnikom Izidorjem. Bil je sončen in prijeten dan, ki smo ga začeli s sveto mašo in nadaljevali z druženjem na dvorišču našega župnijskega doma. Takrat smo prvič srečali gospoda Cirila. Z vedrim obrazom, širokim nasmehom in smelim korakom se je sprehajal po dvorišču in se sproščeno pogovarjal s številnimi udeleženci župnijskega dne. Kaj kmalu smo izvedeli, da bo še isto leto prišel v našo župnijo za duhovnega pomočnika. Da sta z našim župnikom ne le sobrata v duhovništvu, pač pa tudi dolgoletna prijatelja, je bilo jasno že tisto popoldne na župnijskem dnevu; še bolj pa z vsakim dnem bivanjem gospoda Cirila med nami. Ko se je avgusta 2016 začelo njegovo poslanstvo duhovnega pomočnika v Šentvidu, je bilo, kot da bi se poznali že od nekdaj. S preprosto in jasno besedo, predvsem pa z zgledom molitve in vdanega prenašanja bolezni, je postal nepogrešljiv sopotnik naših življenj. Iskreno se je veselil krstov, izražal molitveno podporo v trenutkih preizkušenj, z veseljem se je udeleževal župnijskih slovesnosti in romanj, spodbujal dejavnosti v župnijskem domu in tako z vsem svojim življenjem izkazal zvestobo do konca. A bolezen je počasi jemala moči in njegovo življenje je dogorelo.
V zadnjih letih se zdi, da vse prehitro odhajajo od nas – duhovniki – naši rojaki, župniki, duhovni pomočniki… Spomin na vse, kar so dobrega storili, pa ostaja med nami. Saj nismo zaman za geslo našega praznovanja tisočletnice zapisali pridigarjevo misel – »Vse, kar Bog dela, ostane na veke.« In ravno ob tem smo še posebej hvaležni gospodu Cirilu, za njegovo iskrivo raziskovanje, za navdušenje ob odkritju tisočletnice prafare Šentvid pri Stični, za žar veselja ob praznovanju, za ponos ob izdaji monografije, za sleherno besedo spodbude, za vsako odvezo, za vsak blagoslov in za to, da smo smeli del tega življenja prehoditi skupaj z njim.
Dragi gospod Ciril – naj vas v zarji večnosti sprejme Nebeški Oče, naj vas v svoje zavetje sprejme Mati Marija, skupaj z zborom svetih. Naj vas pozdravijo rajni sobratje duhovniki in pokojni farani župnij, kjer ste delovali. Nam pa, ki nas ob številnih slovesih spremlja zemeljska žalost in človeška tesnoba, pošljite žarke upanja in nam pri Bogu izprosite novih duhovnih in redovnih poklicev.
