In eden izmed njih je udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal desno uho. Jezus je odgovoril: »Nehajte! Dovolj je!« In dotaknil se je ušesa ter ga ozdravil. Desno uhoLk 22, 50 – 51
Tik preden so Jezusa odpeljali na najtežjo pot kar jih je kdaj prehodil človek, je Jezus naredil čudež. Čudež. Si predstavljaš? Služabniku so odsekali uho. Odsekali! Jezus pa se je dotaknil ušesa in… Čudež!
Nikogar ni presunilo. Nihče ni padel na kolena. Nihče se ni zgrozil ob dejstvu, da so prišli nad preroka in učitelja z meči in koli. Nikogar ni bilo, ki bi stopil pred podivjano množico in pokazal na ozdravljeno uho, na uho, ki je še pred hipom ležalo v mlaki krvi, zdaj pa je spet zaceljeno na svojem mestu … Nikogar, ki bi rekel – zares, ta človek je pravičen. Ne še … Moral se je zgoditi Veliki petek, s krutim križevim potom in nedoumljivim trpljenjem na križu. Jezus je moral umreti. Kljub čudežem, ki jih je delal ali pa morda prav zato. Kljub miroljubnemu oznanilu, ki ga je prinašal, ali pa morda prav zato. Kljub učencem, ki so mu bili toliko časa zvesti, kljub množicam, ki so se zgrinjale okrog njega, ko jim je govoril, ali pa morda prav zaradi njih. In ko je umrl, ko se je stemnilo do tal, ko se je pregrinjalo v templju pretrgalo na dvoje, šele takrat so padle z oči in src temne zavese sovraštva, škodoželjnosti in hlastanja po škandalih. Takrat so iz vseh strani, strahoma in spoštljivo pronicale besede: zares, ta človek je bil pravičen.
Ali se zavedaš, kolikokrat si ti tisti, ki v sveti jezi in neomajnem prepričanju v svoj prav zamahne proti sočloveku in mu z besedo ostrejšo od britve odseka uho? Uho prijaznega nasveta ali kritične presoje. Uho pričakovanja in upanja. Se zavedaš, kolikokrat Kristus stopi med tebe in tvojega brata, da ublaži tvoj udarec, da ozdravi ranjeno uho hrepenenja? Se zavedaš drobnih vsakdanjih čudežev s katerimi Bog zdravi tvoje rane, brusi tvoj napuh, kleše tvoj značaj? Ali mora res pasti mrak na tvoj svet, se mora zrušiti do tal vse, kar imaš in kar si, se morajo pretrgati vse vezi zemeljske navezanosti, da boš končno tudi ti spoznal resnično moč in pravičnost našega Odrešenika?
Morda pa si danes ti tisti, ki ranjen od življenja stoji pred trpečim Kristusom in prosi za čudež? Za mirno noč in mirno vest. Za nežen dotik bližine, ki ozdravlja duševne rane. Za besedo tolažbe, za žarek upanja na poti odločitve. Za blagodejno svetlobo, ki sije iz praznega groba. Reci. Reciva skupaj, v srcu na ves glas, z vso vero in z vso ljubeznijo: zares, ta človek je bil pravičen. Zares, ta človek je Božji sin.
Dragica ŠTEH
