Božični čas. Poln mehkobe, prijetnih spominov, lepih božični pesmi, običajev, ki sodijo samo v ta čas leta in se prenašajo iz roda v rod. Vonj kadila, očetov blagoslov in mamina molitev, ki ovija stene, srca, čase in svetove …
Božični čas. Obtežen s prevelikimi pričakovanji, s prepiri in nerazumljivim molkom. Čeprav je zavit v pisana darila in bleščeče luči, trepeta od pomanjkanja prave bližine in srčnosti. Samota pozabljenih, jeza prevaranih, bolečina do smrti utrujenih…
Čas življenja…
Pride Božič, ki je za nekoga prvi – družina sprejme novega člana, življenjski advent postane resničnost; družina z dojenčkom Božič doživlja kot sobivanje z sveto družino v betlehemskem hlevu. In pride Božič, ki je za družino prvi brez družinskega člana. Ostra sapa smrti, se zareže v vse pore življenja in na vsakem koraku budi otožnost in praznino.
In pride tudi Božič, ki je zadnji. Čeprav se tega ne zavedamo.
A ena resnica se nikoli ne spremeni. Vsako leto znova se rodi Jezus. Božji Sin. Odrešenik. Rodi se, da bi prinašal srečo in upanje. Da bi oznanjal ljubezen in jo učil živeti. Vsak dan znova, vsak trenutek sproti. Imejmo pogum, da sprejmemo roko Deteta v jaslicah in pustimo, da nas vodi.
Blagoslovljene božične praznike in miru, povezanosti in veselja v novem letu!
Izidor GROŠELJ, župnik
Foto: Gašper STOPAR
