Pred nekaj meseci smo šentviški farani z našim župnikom Izidorjem Grošljem romali v Rim. Domicijan d.o.o. je vse takratne romarje povabil na enodnevno druženje po Vipavskem. Zaradi nekaj prostih mest pa so se nam pridružili tudi nekateri zakonci in župnijski sodelavci.
Na pot smo se odpravili v soboto, 19. 11. 2016. Za varno vožnjo je poskrbel prevoznik Jereb, za kvalitetno vodenje pa vodič Andrej Lapuh.
Malo po osmi uri zjutraj smo se odpeljali izpred župnišča. Vozili smo se mimo Ljubljanskega barja in opazovali v meglo zavit Krim. Poslušali smo zanimive razlage o Vrhniki, rojstnem kraju Ivana Cankarja, o Argonavtih in Jozonu, o izviru Lintvern, ki ga je opisoval že Valvasor, o borovniškem viaduktu, čez katerega je leta 1856 zapeljal prvi vlak in o gradnji prve slovenske štiripasovne avtoceste Vrhnika – Postojna.
Pot do Vipavske doline nam je hitro minila, saj je bilo nanizanih polno zanimivosti o kraških poljih, o Slivnici, ki je po pripovedkah domovanje coprnic, o najhladnejšem Babnem polju, o najlepši Postojnski jami, o Nanosu, vetrnih elektrarnah….
V Vipavi, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, smo si ogledali številne izvire reke Vipave, ki ima deltast izvir. Zaradi mnogih mostov pravijo kraju slovenske Benetke. Pod imenom trg je kraj zapisan v dokumentu iz leta 1367, ko so tržani dobili pravico do svojega sejma. Prvi prebivalci Vipave so bili Kelti. Arheološka odkritja pričajo, da je bila v Vipavi tudi rimska naselbina.
V zgodovini je bila Vipava zelo pomembna. Tu so živele premožne plemiške družine: Herbersteini, Thurni, Edlingi, Baumkirchnerji in kot zadnja plemiška rodbina Lanthierji. Danes so vidne razvaline Starega gradu nad Vipavo, grad Tabor in Lanthierjev dvorec v središču Vipave. Na razglednem gričku SZ od Vipave so si Lanthierji v 17. stoletju zgradili lovski dvorec Zemono.
V 18. in 19. stoletju so si prebivalci Vipave krasili stavbe z vhodnimi portali. Pred Lanthierjevim dvorcem so vidni kamniti baročni dečki – putti, ki so nekdaj krasili grajski park. Ogledali smo si župnijsko cerkev sv. Štefana, ki jo krasijo znamenite freske Franca Jelovška in Janeza Wolfa. Med posebne znamenitosti Vipave pa sodita več kot 4500 let stara sarkofaga, ki ležita na vipavskem pokopališču od leta 1845. To sta dva izmed šestih sarkofagov v Evropi. Iz Egipta ju je dal pripeljati Anton Lavrin.
Nato smo si ogledali Vrhpolje, naselje v Občini Vipava. Ogledali smo si cerkev sv. Primoža in Felicijana, ki je bila zgrajena leta 1875. Od 1. decembra 2013 je cerkev prenovljena. Cerkev krasi mozaik patra Marka Ivana Rupnika. Mozaika je 180 kvadratnih metrov. Središčna podoba v prezbiteriju ponazarja vstalega Kristusa z apostoloma Petrom in Tomažem. Na levi strani prezbiterija je upodobljena svatba v Kani Galilejski, na desni strani pa sta sv. Primož in Felicijan, zavetnika župnijske cerkve. Nad njima je Abrahamova daritev. Na desni strani zakristijskih vrat je podoba Janeza Krstnika. Na prednji steni ladje je na levi strani upodobljeno srečanje Marije Magdalene z vstalim Kristusom, na desni pa Angel modrosti. Na oboku prezbiterija je Gospodovo oznanjenje. Mozaik dopolnjujejo še križev pot, barvno okno, medaljoni na tabernaklju, križ in svetilke. V času, ko smo bili v cerkvi, so bili tam tudi bogoslovci, ki so imeli molitveno uro. Zelo smo se jih razveselili, saj sta bila med njimi tudi Matej Rus, ki je naš faran in Primož Meglič, ki je iz ivanške župnije. Tu smo imeli tudi sv. mašo, ki sta jo darovala g. Izidor in g. Ciril.
Izlet smo zaključili v Gočah, majhnem, starem, gručastem naselju, znanem predvsem po trti in vinu. Vse hiše so kamnite. Prvič so Goče omenjene leta 1376. V središču stoji cerkev svetega Andreja s kamnitim portalom in z zvonom iz leta 1706. Med cerkvijo in pokopališčem so razmeščene kamnite postaje križevega pota. Vas je v celoti kulturni spomenik. Goče so rojstni kraj Ivana Mercine, glasbenega učitelja in pisca knjige Slovenski pritrkovavec. Na pokopališču smo videli grob nekdanjega župnika v Gočah Alojzija Kralja, ki je bil doma iz Višnje Gore.
Izlet smo zaključili na kmetiji Furlan, kjer smo se posladkali s pršutom, golažem in pecivom in imeli pokušino vin – pino, pinela, malvazija…
Siti, dobre volje in polni lepih vtisov smo ugotavljali, kako lepa je naša Slovenija in koliko se da doživeti in videti v enem samem dnevu.
Ves dan je močno deževalo, kar pa ni niti za trenutek zmotilo naše dobre volje in lepega izleta.
Več fotografij si lahko ogledate v GALERIJI.
Besedilo: Jožica JEVNIKAR
Foto: Tatjana ŠKRABEC in Lojzka SEVER
