Za besedo »mlaj« slovar navaja dve sopomenki:
- čas ko je luna zatemnjena ter
- visoko smreko z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras
Mlaj se je prvotno postavljal ob cerkvenih dogodkih in za 1. maj. Po drugi svetovni vojni pa se je mlaj začel postavljati tudi ob rojstnih dnevih, predvsem za jubileje pomembnih mož, ženskam se običajno mlaja ne postavlja ampak roža, transparent ali kaj podobnega.
Omenjeni opis mlaja lahko prenesemo tudi v našo župnijo. Najbolj pogosto, oziroma vsako leto se mlaj postavi na prizorišču šentviškega pevskega tabora ter pri cerkvi sv. Vida ob cerkvenih slovesnostih. S postavljanjem mlaja želimo poudariti pomembnost dogodka, če pa mlaj postavimo za rojstni dan pa s tem želimo izkazati spoštovanje in pomembnost moža.
Letos od 8. marca dalje mlaj krasi tudi župnijsko dvorišče, saj naš župnik Izidor slavi Abrahama. Mlaj je mogočen in tak zagotovo še ni stal na cerkvenem dvorišču. Mlaje so se nekoč postavljali z žavarji ali kakšnim drugim tehničnim pripomočkom, danes pa se z velikimi dvigali lahko postavi tudi mogočni mlaji kot je letošnji v Šentvidu, ki meri v višino cca 35 m.
Kljub pomoči tehnike, pa je s pripravo mlaja še vedno kar precej ročnega dela. Smreko je potrebno poiskati, biti mora ravna in dogodku primerno velika in na dokaj dostopnem kraju. Spodnjemu delu debla se odstrani lubje in s tem je pripravljena za premik iz gozda.
Če je mlaj velik, kot je letošnji, se vrh »uštuka«, kar pomeni, da se prvotni vrh odžaga in od tam naprej namesti bolj košat vrh mlajše in lepše smreke. Na mestu postavitve mlaja se izkoplje ustrezno velika jama, pripravi kamenje za utrditev ter sestava vrha in nosilnega debla – štukaje. To delo opravijo že izkušeni mojstri. Praviloma se na vrhu mlaja namesti slovenska zastava, pod vrhom pa neko znamenje, ki sporoča namen postavitve mlaja. Sledi postavljanje mlaja, ki ga danes z različnimi stroji postavi izkušeni strojnik in vsaj eden nadzornik, ki z ustrezne razdalje opazuje pravilnost postopka. Ko mlaj zavzame pokončni položaj, ga je potrebno utrditi v jamo, običajno so to kamni in mlaj že ponosno stoji – v našem primeru vsaj 50 dni, in to zato, ker je namenjen za 50 župnikovih let.
Po zaključenem delu in pospravljenem dvorišču sledi še družabni del, ki pa se lahko zavleče tudi v naslednji dan, kajti mlaj se običajno postavlja v mraku.
Hvala vam, ki ste smreko podarili, hvala vam, ki ste s tehniko omogočili postavitev tako mogočnega mlaja, hvala vam, ki ste z delom sodelovali in hvala tudi vsem vam, ki ste se udeležili družabnega dogodka in s tem pokazali, da imate župnika radi, vam župnik Izidor pa še enkrat vse najboljše in obilo blagoslova na vaše delo, ter še na mnoga leta.
Zapisal: Silvo Škrabec; Foto: Gašper Stopar
