Župnijski Karitas Šentvid pri Stični je organiziral tečaj NEGA NA DOMU. Dvajseturni tečaj se je pričel 17. oktobra 2013. Vodila ga je Anica Sečnik,višja med. sestra in predavateljica nege bolnika na srednji medicinski šoli v Ljubljani. Tečaj je bil brezplačen in je potekal v župnišču. Marsikdo od nas se je že srečal z bolnikom ali ostarelo osebo. Kljub trudu, da bi jim omogočili najboljšo oskrbo, smo bili pogosto nebogljeni zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj.
Namen tečaja je bil spoznati osnove nege bolnika ali starostnika, pa tudi, kako organizirati delo, da bi glavni negovalec ostal v telesni in psihični kondiciji. Tečajnice smo pridobile veliko teoretičnega znanja in prakse.
Nekaj spoznanj in znanj želimo deliti tudi z vami. Organizator dela (negovalec) je eden. Delo skrbno načrtuje in zapisuje. Zapisuje tudi vse spremembe svojega varovanca. Pri delu mu pomagajo sorodniki, sosedje, prijatelji, otroci (vzgoja srca). Če vse delo opravlja sam, kmalu izgori in posledično je potrebno negovati tudi njega.
Varovanca (bolnika, starostnika) redno opazujemo, mu merimo temperaturo, utrip, krvni tlak in vse vestno in redno zapisujemo. Spoštujemo ga kot celovito osebnost, pa naj bo kakršenkoli, saj je takšen zaradi bolezni ali starosti.
Vsako jutro varovanca umijemo, pri čemer ne pozabimo na ustno higieno. Po vsakem obroku ustno votlino spiramo s kamilicami ali žajbljem. Če ima v ustih izpuščaje, mu jih mažemo s tatum verde, vendar ne več kot 14 dni skupaj. Ustnice namažemo z vazelino.
Negovalec mora narediti samo tisto, česar varovanec ne zmore več, pri ostalem delu naj mu samo pomaga. Varovančeva soba naj bo blizu dnevne sobe in stranišča. Dokler varovanec še hodi sam, naj bodo vrata drsna. V sobo obesimo kakšno lepo sliko, da jo varovanec lahko vidi. Zavese naj bodo čiste in lepo urejene. Ura naj bo na vidnem mestu, ker je časovna orientacija za bolnika zelo pomembna. Bolniška postelja naj bo dostopna s treh strani, na elektriko, z ograjo, pregibna naj bo na treh delih, na kolesih, iz materiala, ki ga lahko razkužimo. Posteljnina naj bo čista, tesno napeta, brez robov. Jogi rjuhe niso primerne. Rjuha naj bo navadna, dolga 280 cm. V predal nočne omarice damo steklenico s tekočino in cevko, da varovanec lahko pije sam. Uporabljamo desko, katero naslonimo na stranice postelje in jo uporabljamo namesto mize. Vsak bolnik ali starostnik ima preveč miru. Postaviti ga moramo v središče dogajanja. Pri dlje časa trajajočem ležanju je priporočena blazina proti preležaninam (antidekubisna blazina), ovčja koža za komolce in za pete. V Sanolaborju imajo umetne, ki so tudi dobre.Na tržišču je veliko pripomočkov, ki so negovalcu in varovancu v veliko olajšanje. To so: inkontinenčni pripomočki, trakovi za dvigovanje, stol za kopanje, trapez, krožnik za obračanje bolnika v pokončnem položaju, sobno stranišče, držala v kadi, držala pri postelji, držala pri stranišču, nedrseča preproga za v banjo, hojca, voziček na koleščkih (Če varovanec še hodi, si nanj naloži stvari in jih prepelje.), terilnik za tretje tablet, digitalni termometer, inhalator, babyfon, tuš kabina brez praga, a z naklonom za odtekanje vode…
Negovalec ima spete lase, kratko pristrižene nohte. Koža rok naj bo zdrava in negovana (Zunaj naj dela v rokavicah.), obutev naj bo stabilna, oblačila pralna, ima naj pralni predpasnik ali predpasnik za enkratno uporabo…
Domov povabimo fizioterapevta, da nam pokaže, kako delati gibe z varovancem, kajti telesna dejavnost je za okrevajočega bolnika nujna. Varovanec se mora redno in dobro predihati.
Na koncu moramo varovancu omogočiti mirno smrt. Če je le mogoče, mu izpolnimo vse želje. Pustimo ga oditi … in mu to tudi povejmo!
Jožica Jevnikar
