29. 10. 2013 je naša Župnijska karitas organizirala predavanje dr. Stanka Gerjolja, katerega tema je bila Svetovalna pomoč prosilcem pomoči.
Predavanja smo se udeležili člani in članice dobrodelnih organizacij Karitas in Rdečega križa iz Ivančne Gorice, Stične in Šentvida pri Stični.
Dr. Stanko Gerjolj je psiholog in teolog. V svojem predavanju je na poseben način prepletal Božjo besedo z vsakdanjim življenjem in nam s tem odstrl nov vpogled in razumevanje vsebine Svetega pisma.
Dotaknil se je vseh kategorij ubogih: klošarjev, brezdomcev, ljudi, ki so izgubili imetje, ljudi, ki so izgubili svojce, zlorabljenih, odvisnikov, samskih, ločenih in ponovno poročenih, družin s prizadetim članom in družin, ki »nimajo« problemov.
Poudaril je, da je pri karitativnem delu zelo pomembna skrb za sebe. Iztrošen, izgorel človek ne more dlje časa nuditi pomoči ubogim, ampak slej ko prej pripelje do tega, da morajo drugi skrbeti zanj. Ko ne moremo več, pademo. Nujno je prisluhniti tudi samemu sebi, vzeti čas tudi zase…
Vsakemu prosilcu pomoči moramo dati občutek, da je pomemben. Znati ga moramo opogumiti. »Dotakniti« se ga moramo.
Dr. Gerjolj je omenil več tipov ljudi: nemočni (Tip človeka, ki nenehno prosi.), vsemogočni (Tip, ki hoče vse narediti sam. Enkrat naredi vse, potem se umakne. Dela v valovih.), ukazovalni (Tip, ki mora imeti vse pod komando. Vse je narobe, če se ga ne uboga.) in užaljeni (Tip, ki vse ve, pa se skriva, potem pa je užaljen, ker ga nihče ni nič vprašal.). Omenil je tudi več tipov osebnosti: shizoidna osebnost (Veliko zmore, ne mara pa trajnih odnosov.), depresivna osebnost (Kar naprej toži in je nesrečna.), kompulzivna osebnost (Pomembna sta ji red in disciplina. Ne sodeluje, ker se boji zavrnitve. Naredi le, kar mu je naročeno.), histerična osebnost (Potrebuje prepir. Nima občutka za čas. Obljublja, pa ne naredi. Je kreativen in len).
Pomembno je vedeti, da smo ljudje različni, in to upoštevati v naših medsebojnih odnosih. Ne smemo narediti oklepa, da bi se nas nič ne dotaknilo, niti ne smemo dopustiti, da nas stiska človeka preveč potegne, ampak moramo najti neko srednjo pot, na kateri stisko prosilca začutimo toliko, da mu lahko pomagamo. Ne smemo biti užaljeni.
V naše delo je potrebno vključevati tudi vero. Ljudem moramo nuditi podporo tudi takrat, ko niso pri nas. Ogromno lahko naredimo, če zanje molimo. Skrbeti pa moramo tudi za osebno vero, ki nam omogoča osebnostno rast in psihično stabilnost.
Prosilci pomoči nimajo radi nasvetov. Karitativni delavci moramo znati dobro poslušati in postavljati prava vprašanja. Človeka, ki od nas želi pomoči, moramo s pomočjo naših vprašanj pripeljati do odgovorov in rešitev.
Na življenje moramo gledati z obema polovicama možganov. Ne smemo biti samo preračunljivi, ampak moramo uporabljati tudi čustva. S tem nehote odkrijemo, da nam je mnogo darovano, samo odkriti moramo.
Depresivna stanja si lahko zdravimo s plesom. Ni dovolj, če gremo na ples enkrat, pač pa plešimo mnogokrat. Ko plešemo, se pogovarjamo, imamo očesni stik s soplesalcem in smo aktivni. Depresijo zdravimo s kakršnokoli aktivnostjo in tudi z molitvijo. Vera namreč vpliva na psihično stabilnost človeka, posebno še, če molimo za druge..
Danes marsikdo ni sposoben trajnejših odnosov, prehitro kapitulira, vendar mu tudi v trajanju odnosa lahko pomagamo.
Dr. Stanko Gerjolj nas je seznanil tudi s stopnjami sprejemanja nesreče, npr. bolezni:
- Če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene…(Občutek bolnika, da morda ni resno bolan, ga ohranja pri življenju.)
- Vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi…(Bolnik se prepusti božji volji).
- Simon iz Cirene (Simona so prisilili, da je pomagal Jezusu nositi križ. Jezus ga ni prosil. Ko je človek zelo bolan, se zapre, ne prosi!)
- Žene, poskrbite zase in za svoje otroke… (Na začetku hude bolezni »jamramo«. Pozneje ne » jamramo« več. Sprejmemo, kar nam je naloženo.)
- Dopolnjeno je (Človeku moramo ustreči vse želje.)
- Žejen sem… Še danes boš z menoj v raju. (Damo mu vedeti, da ni vse zaman.)
Rdeča nit predavanja je bila zadovoljstvo prosilca pomoči in zadovoljstvo karitativnega delavca.
Molimo, da bo tako…
J. J.
