Vse se je začelo s preprostim vprašanjem, kako našemu novemu župniku in kaplanu razkazati našo župnijo. Spomnili smo se nepozabnega romanja šentviških zvonov, ki smo jih s traktorji in vozovi popeljali mimo vseh dvanajstih podružnic in porodila se je ideja, da bi na podoben način poromali tudi letos. Beseda je dala besedo, pobuda je naletela na plodna tla – naredili smo načrt, poprosili kočijaža Rajka, ki se je z veseljem odzval povabilu in se v nedeljo 9. avgusta zbrali pri Mariji Snežni v Velikih Pecah, kjer se je začel 1. del epizode s kočijo čez župnijo, z župnikom in kaplanom v glavnih vlogah.
Ker je bilo ta dan v Pecah žegnanje, smo takole pozdravili župnika Izidorja.
Gospod župnik, prisrčno pozdravljeni na žegnanju pri Mariji Snežni v Velikih Pecah. Današnji dan je za nas velik praznik, hkrati pa tudi priložnost da se vam predstavimo. Zelo smo veseli, da je prav naša soseska tista v kateri začenjate praznovanje godov podružničnih zavetnikov v vaši novi župniji. Prepričani smo, da boste ravno ob tem najbolje spoznali svoje farno občestvo. Sosesko Marije Snežne sestavljata dve vasi – Velike Pece, ki po statističnih podatkih letošnjega polletja štejejo 102 prebivalca in sosednja Artiža vas, kjer živi 66 prebivalcev. Kraj Velike Pece se omenja že leta 1145 v zvezi s stiško praposestjo, cerkev pa je prvič omenjena leta 1642 a je bil nedvomno sezidana že prej. Starejši ljudje vedo povedati, da so romarji k Mariji Snežni prihajali predvsem ob sušnih mesecih, v prošnji za dež. In bili tudi uslišani.
Tudi danes smo prišli k Mariji, da se ji zahvalimo za njeno varstvo in da jo prosimo za pomoč pri naših stiskah in težavah. Verujemo, da je najbližja pot do Jezusa ravno tista, ki gre najprej do Njegove matere Marije. Zato jo prosimo naj tudi vas – dragi župnik – še naprej spremlja in vodi na vaši poti.
Po kosilu se je v Pecah zbrala pisana druščina – poleg dveh konjev, kočijaža Rajka in njegove hčerke, še 10 kolesarjev, 2 avtomobila ter seveda župnik Izidor in kaplan Branko. S pesmijo Marija Mati ljubljena smo počastili Marijo Snežno in prikimali odlični akustiki peške cerkve.
Pot nas je najprej peljala do najmanjše soseske v fari – do Malih Pec. Tudi v cerkvici svetega Lamberta je zazvenela pesem in vsi navzoči so si bili enotni, da sta tako župnik kot kaplan odlična pevca.
Sledil je obisk Hrastovega dola in cerkve svetega Andreja. Tu je župnik mimogrede še zaigral na harmoniko in seveda požel bučen aplavz.
Od svetega Andreja smo se podali k svetemu Antonu na Rdeči kal, potem pa nas je pot peljala naprej k svetemu Petru v Dob. Najprej v cerkvico, potem pa še na prigrizek in kozarček. Pozno popoldne smo se zapeljali še k svetemu Roku in nazadnje še k svetemu Pavlu v Šentpavel. Povsod so nas pričakali prijazni gostitelji, mežnarji, ključarji… V vsaki cerkvi smo zapeli in v Šentpavlu za sklep 1. dela popotovanja s kočijo čez župnijo, tudi skupaj zmolili. V vsaki cerkvi smo duhovnikoma povedali nekaj o zgodovini kraja in cerkve, župnik in kaplan pa sta si z zanimanjem ogledala tudi zakristije, notranjo opravo in zvonike. Vsi udeleženci so sklenili dan prijetno utrujeni in polni vtisov. Zdaj pa se že veselimo sobote, ko bo na vrsti 2. del potovanja.
