Julija 2015 je nadškof, msgr. Stanislav Zore imenoval gospoda Branka Setnikarja za novega kaplana v župniji Šentvid pri Stični. Svojo službo je pričel opravljati v soboto 1. avgusta 2015.
Gospod Branko Setnikar je bil v naši župniji nadvse dobrodošel. Poleg vseh mašnih daritev, ki jih je v tem letu opravil v naši župniji, je sodeloval pri urah verouka, pri vzgoji in vodenju mladih, ki so mu sledili z neomajnim zaupanjem. Povsem sami so uredili mladinsko sobo v novem župnišču, kjer so skupaj preživeli veliko ur kvalitetnega in bogatega druženja. Aktivno je sodeloval pri sprejemu novih ministrantov, pri miklavževanju, pri vzgoji in doživljanju vere mladih birmancev, na župnijskem dnevu, pri odprtju nove dvorane, na karitasovem koncertu, pri romanju v Rim, pri sprejemu fatimske Marije, na oratoriju, na obiskih bolnikov…
Neizbežno pa je prišlo tudi slovo. Kaplan Branko odhaja na novo služenje v župnijo Predvor. Od njega smo se poslovili v nedeljo, 31.7.2016, pri vseh treh mašah.
Dragi kaplan Branko, hvala vam za vse svete maše, za vaše besede, ki so vrele iz globin vašega srca, za čudovito petje, za vse ure dela, za navdušenje, humor, iskrivost, strogost, nepopustljivost in mehkobo, za delitev vašega znanja, za vašo neizmerno vero in zaupanje, za vse molitve, za zgled…
Za vse, kar ste dobrega storili v naši župniji, smo vam iz srca hvaležni.
Naj vam bo za vaše delo Gospod dober plačnik in naj vas sveti Duh še naprej vodi in vas bogati.
ZAHVALA ŽPS v imenu ŽUPNIJE ŠENTVID PRI STIČNI pri sv. maši ob 6.00
Dragi gospod kaplan Branko.
Tako, piše se zadnja stran poglavja v vaši knjigi življenja, z naslovom župnija Šentvid pri Stični. Z veseljem in navdušenjem smo vas lani pričakovali, z vami sodelovali, se trudili in učili, poslušali vaše nagovore, sledili vašemu zgledu in skupaj z vami in gospodom župnikom obnavljali vrednote župnijskega življenja.
Iskreno smo vam hvaležni za vse, kar ste v tem letu dobrega in plemenitega storili za nas. Za naše otroke, ki ste jim postali vzor vere, služenja in kreposti, za mladino, ki je ob vas na novo zaživela in postala dejaven člen dogajanja v župniji, za vse spodbudne besede, za ognjevite pridige ob katerih smo se zazrli vase, se srečali z Bogom in se včasih od srca nasmejali.
Naj vam Usmiljeni Oče bogato poplača vaš trud in prizadevanja, vaše molitve, skrbi in dobra dela. Ohranite to vedrino, odkritosrčnost, predanost in zvestobo. V molitvah pa se kdaj spomnite na nas in na šentviško leto. Na to mehko Dolenjsko pokrajino in široko dolenjsko srce, ki bo ohranilo lepe, prijazne spomine na naš skupni čas.
Da bo pot s kolesom po Gorenjski vsaj malo zaznamovana z dolenjskim značajem, vam podarjamo kolesarski dres, ki vas bo spomnil na zadnje kaplansko leto, ko ste živeli in delali pod tronom svetega Vida v deželi Prijetno domače.
ZAHVALA ŠENTVIŠKIH SLAVČKOV
Ko smo se pred letom dni spoznali dragi Branko, nismo vedeli, da je to začetek dragocenega prijateljstva. Nismo vedeli, da bodo vsakodnevna srečanja, mali in veliki projekti, postali del naših vsakdanjikov, ki sežejo izven okvira običajnega sodelovanja v župniji. Lepo je bilo videti vaju z župnikom, ko sta z veseljem pristopala k oltarju, se srečevala z nami in vsem župnijskim skupinam dajala zagon in veselje za delo. Tudi nam pevcem sta rada prisluhnila in se veselila župnijskih slovesnosti, ki si jih ne predstavljamo brez ubranega petja.
Danes, ko se poslavljamo od vas dragi kaplan Branko, se vam v imenu vokalne skupine Šentviški slavčki želim še posebej zahvaliti za vse ure, ko ste se nam pridružili na vajah, za sodelovanje na božičnem koncertu, za katerega upamo, da ni bilo zadnje, za povabila na koncerte v vašo novo župnijo, ki jih seveda z veseljem pričakujemo J.
Jesen na Gorenjskem zna biti hladna in deževna, zato vam za popotnico podarjamo dežnik. To – dragi Branko ni navadna marela. Vanjo smo skrili naše hvaležne molitve in prošnje zato, da ohranite to, kar je Bog položil v vas; zato naj vas ta marela ne obvaruje samo pred dežnimi kapljami ampak tudi pred bolečino težkih dni, ki se včasih prikrade na pot. Prav tak namen ima tudi tale jopa z napisom šentviški slavčki. Čeprav nas od jutri ne bo več med nami, boste za vedno ostali del nas. Naj vas greje in spomni na vse lepe stvari, ki smo jih doživeli skupaj.
Boglonaj in srečno!
ZAHVALA ŽPS v imenu ŽUPNIJE ŠENTVID PRI STIČNI pri sv. maši ob 8.00
Dragi kaplan Branko.
Še malo in izteklo se bo vaše poslanstvo med nami. Z jutrišnjim dnem boste stopili na novo pot, v novo župnijo, med druge ljudi. Za nas, ki večino življenja preživimo v isti vasi ali vsaj v isti župniji, so selitve duhovnikov nekaj, kar včasih težko sprejmemo. A hkrati občudujemo vaš pogum, nenavezanost na kraj in ljudi; občudujemo to predanost Božjemu klicu in zaupanje v varstvo Nebeške Matere in svetnikov. Tudi zato slovo ni tako težko, ker verujemo, da bomo še naprej ostali povezani v molitvi, pa tudi srečali se bomo kdaj; saj sta Dolenjska in Gorenjska takorekoč sosedi J.
Ob slovesu vam dragi kaplan želimo izreči iskren boglonaj za vaš trud, delo in pečat, ki ste ga pustili v šentviški fari. Spominjali se vas bomo po pokončni drži, jasni besedi, veselju do življenja in gorečemu oznanjevanju. Spominjali se vas bomo po sproščenosti in prijateljstvu s katerim ste od prvega dne stopili med nas in nas učili radostnega, iskrenega in odgovornega sobivanja.
Začetek nove poti je vedno nekaj vznemirljivega in posebnega. A v sebi skriva tudi nekaj skrbi in ni vedno lahek. Da bodo prvi dnevi v preddvorski župniji še malo dišali po Šentvidu in dolenjskih dobrotah, vam podarjamo nekaj uporabnih reči za dušo in telo. Naj se ob njih spomin še kdaj vrne med nas in vas spomni na to, da lepe stvari ostanejo v srcu, kakor zlati drobci hvaležnosti.
Hvala za vse, dragi kaplan in srečno na novi poti!
ZAHVALA MINISTRANTOV
Spoštovani kaplan Branko.
Danes smo zadnjič stregli pri sveti maši, ki ste jo darovali vi – naš kaplan. Vaša zvesta četa ministrantov vam zato želi izreči nekaj besed hvaležnosti za leto, ki smo ga preživeli skupaj.
Takoj, ko ste prišli v našo župnijo, ste prevzeli ministrante in z velikim navdušenjem privabili številne nove člane. Veselje ob novih oblekah, ministrantske vaje in sodelovanja pri številnih župnijskih slovesnosti so le nekateri spomini, ki jih bomo ohranili v naših srcih.
Postali ste naš zgled, naš vzor, naš prijatelj. Kdo ve, morda bo čez nekaj let, kateri izmed nas stopal po vaši poti in se odločil za duhovniški poklic, tudi zaradi veselja, navdušenja in goreče vere, ki ste nam jo oznanjali tukaj čisto od blizu, pri šentviškem oltarju.
Tudi mi vam želimo podariti nekaj za spomin. Nekaj, kar bo še naprej povezovalo naše življenje v Šentvidu in vašega v Preddvoru. To je sveča, na kateri so upodobljeni križ in ribice. Mi se bomo na vas spomnili, ko si bomo nadeli ministrantski križ, vi pa se v molitvi spomnite na nas, ko boste prižgali to svečo, kjer vsaka izmed ribic predstavlja enega izmed nas.
Naj vas na vaši novi življenjski poti spremlja Božji blagoslov in varstvo svetega Dominika, zavetnika ministrantov. Vas pa prosimo, da nas preden odidete še blagoslovite – zato, da bomo ostali zvesti in trdni v veri našega Gospoda.
ZAHVALA MLADINCEV
Dragi kaplan Branko – šentviški mladi smo se vašega prihoda zelo veselili. Dejstvo, da bomo imeli med nami duhovnika, ki je rad z mladino, ki rad poje in se zna približati situacijam se katerimi se srečujemo v dobi odraščanja, nas je navdajalo z upanjem, navdušenjem in tudi radovednostjo.
Dejstvo je tudi, da smo se ujeli takoj, ko ste stopili na šentviška tla. Prišli smo vas pozdravit, vi pa ste se široko nasmejali in rekli – o, mi bomo pa veliko lepega doživeli skupaj. In tako je tudi bilo. Mladinska srečanja in nepozabne debate, v katerih smo iskali tiste prave vrednote in smisel življenja. Pa smeh in huronsko navdušenje ob povabilu na pico, kebab, sladoled, nogometno tekmo ali filmski večer v župnijskem domu. Toliko vsega smo nanizali v tem letu, da lepi spomini kar tekmujejo med seboj. Pomagali ste nam urejati našo mladinsko sobo, kjer se radi zadržujemo in pogovarjamo. Spodbujali ste nas, ko smo začeli z vajami našega zbora in nam s svojim zgledom pokazali, da je petje Gospodu v čast lahko naša najlepša molitev.
Iskreno lahko rečemo, da ste med nas prinesli pravi Božji blagoslov in težko rečemo, da nam je vseeno, ker odhajate.
Dejstvo pa je, da ste nas v tem času naučili – da je za pravo prijateljstvo treba včasih tudi kaj žrtvovati, se čemu odpovedati in poprijeti za delo. Zato se ne čudite, če bomo potrkali na vaša vrata v preddvorskem župnišču, morda samo zato, da vas pozdravimo, na kratko poklepetamo in obudimo spomine. Kakor koli že – v srcih šentviške mladine ste – dragi Branko – zapisani z velikimi črkami in tako bo tudi ostalo.
Za spomin vam poklanjamo nekaj za dušo in telo.
Za dušo so fotografije najlepših župnijskih slovesnosti in naših druženj, zbrane v knjigi spominov. Za telo pa – tale hladilna torba, v kateri ne manjka prve pomoči za začetek nove življenjske poti, na njej pa naši podpisi, zato da bi se še kdaj spomnili na šentviško mladino.
Hvaležni smo za to leto. Lepo nam je bilo skupaj. Za nas boste vedno ostali naš kaplan Branko.
ZAHVALA ŽPS v imenu ŽUPNIJE ŠENTVID PRI STIČNI pri sv. maši ob 10.00
Dragi kaplan Branko.
Zdaj pa se res nepreklicno izteka čas, ki ste ga preživeli med nami. Z nami ste delili dobro in slabo, se veselili novega vetra v naših jadrih, skupaj z nami plavali v jati rib, ki se trudi delati dobro in skupaj z gospodom župnikom gradili živo Cerkev med nami. Ko zidar odide z gradbišča, ne odnese zidakov s seboj. Tako bo tudi z vašimi dobrimi deli, molitvami in urami pred tabernakljem. Vse to bo ostalo tukaj med nami in nas v spominjalo na to, da za vedno ostajamo bratje in sestre na poti v večnost.
Besede hvaležnosti ne morejo opisati vseh dragocenih spominov, ki jih danes vsak pri sebi obujamo in ne morejo opisati občutkov s katerimi se poslavljamo od vas. Pa vendar želimo povedati, da smo globoko in iskreno hvaležni za vse kar ste v tem letu storili za našo župnijo. Hvaležni smo za vaše prodorne pridige, za smeh, sproščenost in pripravljenost na sodelovanje na mnogih področjih. Navdušili ste nas s svojo neposrednostjo in preprostostjo, da smo ob vašem zgledu tudi mi postajali veseli, velikonočni kristjani.
Iz vsega srca želimo, da ostanete še naprej tako iskreni, tako zavzeti za delo v Božjem vinogradu, naj vaše vere ne zamajejo preizkušnje, naj vašega upanja nikoli ne zagrnejo oblaki dvoma in naj vaša ljubezen do Boga, Marije in duhovniškega poklica gori zvesto in vztrajno in do konca.
Za slovo in popotnico dragi kaplan, vam izročamo – ribo. Tako kot prvi dan, ko ste prišli med nas. V znamenju našega gesla povezujmo se, je bila prva riba obesek za ključ, tale zadnja pa je – ogledalo.
Želimo vam, da bi v njem vedno videli veselega, nasmejanega in poštenega župnika. Želimo vam, da bi v njem vedno videli odsev Božje ljubezni in odpuščanja. In kakor beremo v pismu Korinčanom, zdaj gledamo v ogledalu, takrat pa iz obličja v obličje – naj vas tale šentviški špegu vedno spominja na to, da je naše življenje minljivo in krhko. Da smo vsi skupaj romarji na poti v večnost. Romarji s poslanstvom, da drug drugemu pomagamo, se podpiramo, si svetujemo, se povezujemo in drug za drugega molimo.
Radi se vas bomo spominjali v naših molitvah in brez dvoma kdaj prišli na obisk. Lepo vas je bilo spoznati. Bog naj vas blagoslovi in varuje, dragi preddvorski župnik Branko.
Danes je med nami tudi gospa Cilka, ki je to leto gospodinjila v našem župnijskem domu. Iskreno se vam zahvaljujemo za vaš trud in dobroto. Še se bomo srečevali, saj boste še naprej spremljali našega Branka.
Fotografije: Tadej in Edo STRAH. Ogledate si jih lahko v GALERIJI.
Fotografije 2: Monika PRIMC. Ogledate si jih lahko v GALERIJI 2.
Naslovna fotografija: Tadej KOLEŠA
