Bil je sončen poletni dan leta 1970. Šentviška cerkev je bila polna do zadnjega kotička. Župnija je pričakovala novega župnika. Stopil je pred župljane, se na široko nasmehnil in z jasnim, globokim glasom nagovoril zbrane. Takoj je bilo jasno, da gre za duhovnika, ki prihaja odprtih rok in velikega srca.
Jože Koželj je bil v Šentvidu pri Stični župnik kar 31 let. Bil je ponosen na našo prafaro, na župnijsko cerkev svetega Vida in na 12 podružnic, za katere je z velikim prizadevanjem in srčnostjo skrbel. Rad je bil med ljudmi, z veseljem je oznanjal evangelij in delil zakramente. Toliko generacij prvoobhajancev je iz njegovih rok prejelo prvo sveto obhajilo in številni birmanci so se pod njegovim katehetskim vodstvom pripravljali na prejem Svetega Duha. Veliko je število tistih, nad katerimi je izrekel besede – Jaz te krstim, v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. In marsikateri mlad par je je na skupno pot stopil z njegovim blagoslovom. Mnogim je prinašal zadnjo popotnico in jih z blagoslovom pospremil na pot v večnost. Danes bomo na to pot pospremili njega.
V naši župniji bo ostal zapisan – ne samo v statistikah podeljenih zakramentov, pač pa tudi kot župnik, ki je sprejel vsakega človeka, kot izjemen pridigar in skrben gospodar.
Enega najbolj nepozabnih pečatov je gospod Koželj zapisal v zgodbo šentviških zvonov. Skupaj s farani si je zelo prizadeval za nove bronaste zvonove. Z veseljem in navdušenjem je sodeloval pri načrtovanju nakupa, bil navzoč pri vlivanju in pobudnik posebnega romanja zvonov po celi šentviški fari. To je bil izjemen praznik, ki je povezal ljudi, vasi in celo faro. Tudi sinoči in danes se je iz šentviškega zvonika oglasila pesem zvonov, dolgoletnemu župniku v slovo.
Ko je njegova življenjska moč pešala, se je leta 2001 odpovedal župniji, vendar je še ostal med nami in deloval kot duhovni pomočnik. Še vedno je maševal, spovedoval, delil zakramente in poučeval verouk.
Spoštovani gospod župnik Jože.
Veliko let, energije, molitev, skrbi, odrekanj in radosti ste doživeli in pustili med nami. Za številne žrtve in odrekanja ne bomo nikoli izvedeli. A vedno se bomo spominjali majskih šmarnic in nedeljskih križevih potov, postavljanja jaslic v adventu, božjega groba in doživetega obhajanja velikega tridnevja. Spominjali se bomo priprav na obisk papeža Janeza Pavla II, misijonov, v katerih smo poglabljali vero, žegnanj in številnih drugih župnijskih slovesnosti. Prebirali bomo knjige, ki ste jih prinašali v naše družine in se spominjali vaših pridig in neizčrpne energije na župnijskih romanjih.
Ne bomo pozabili vašega smisla za humor in iskrivega smeha. V spomin pa bomo vpletli tudi molitve. Za odpuščanje naših grehov. Za spodbujanje dobrega med nami. Za vero in upanje naše župnije in našega naroda. Za nove duhovne poklice. In tudi za to, da vam Bog – Stvarnik in Odrešenik, odpre nebeška vrata in vam poplača vsa vaša dobra dela.
Nagovor je v imenu Župnije Šentvid pri Stični na pogrebu prebral Drago Stopar.
