Na praznik Device Marije Kraljice so se iz Cerkve svetega Roka razlegali ubrani zvoki naših pritrkovalcev, ki so vabili k žegnanju.
Še ne 50 let nazaj, so romarji, od blizu in daleč, peš, ali z vpregami, romali v to cerkev in se priporočali svetemu Roku, zavetniku proti nalezljivim boleznim. Danes se k cerkvi pripeljemo v avtomobilih, vendar je naša vera do priprošnjika kljub temu goreča, naše zaupanje pa trdno.
Pri žegnanjski sveti maši je bilo slovesno. Gospod župnik Izidor nas je presenetil in pridigal kar s čudovite prižnice pri stranskem oltarju. Nekateri od prisotnih tega nismo videli še nikoli in se nam je zdelo izredno zanimivo. S svojimi prepričljivimi besedami nas je popeljal od razmišljanja o Devici Mariji Kraljici nebes in zemlje, preko razmišljanja o naših življenjskih odločitvah in o odločitvah za vero v Jezusa in posmrtno življenje, do zaupanja v našega priprošnjika svetega Roka.
V akustični cerkvi se je med mašo razlegalo prelepo petje moškega pevskega zbora Prijatelji.
Gospod župnik se je zahvalil vsem, ki nesebično delajo, ali prispevajo svoj dar za našo podružnično cerkev in vsem, ki so sodelovali pri žegnanjski sveti maši. Na koncu nas je blagoslovil, da smo Boga v svojih mislih in srcih odnesli tudi s seboj.
Polni bogatih vtisov smo prijetno druženje nadaljevali na zelenici ob cerkvi. Pritrkovalci so popestrili druženje z lepimi zvoki zvonov, soseščani pa z dobrotami.
